Zakaj arheologija potrebuje ARIADNE?
Arheologi med raziskovanjem proučijo zelo veliko predmetov, od katerih so nekatere odkrili že drugi ter se hranijo v muzejih in arhivih, mnogi pa so nove najdbe, odkrite med izkopavanjem. »Zakladi«, ki jih odkrijejo arheologi, imajo ponavadi majhno denarno vrednost ali sploh nobene – z nekaj pomembnimi izjemami. Njihova vrednost je v tem, kar nam povedo o zgodovini. Arheologija razlaga ostanke, odkrite med izkopavanjem, proučuje razmerja med njimi in izlušči informacije o človekovi zgodovini. Pri arheoloških izkopavanjih nastane veliko dokumentov, v katerih je nadvse podrobno opisano, kaj je vsebovala posamezna izkopana plast ter kako so najdbe in drugi ostanki povezani med seboj. Ti dokumenti vsebujejo besedilo (tj. beležke raziskovalcev o tem, kaj so našli), slike in skice izkopa v vseh fazah, popis najdenih predmetov v vsaki plasti in še mnogo več, na primer načrte najdišča (arheološkega območja), ki se nanašajo na razne ostanke, odkrite na različnih delih najdišča, kot je recimo starodavna vas. Arheološka raziskava na ta način ostanke preteklosti pretvori v sklop opisov, podobno kot to storimo mi, ko fotografiramo ali pišemo v dnevnik med počitnicami, da bi izkušnje opisali prijateljem in sorodnikom, ki so ostali doma, ter podoživljali počitnice.
V središču vsake arheološke raziskave je raziskovalno vprašanje – vprašanje o preteklosti, na katerega vsaj delno odgovorijo odkritja raziskovalne dejavnosti. Včasih je vprašanje preprosto »Kaj neki je to?«. To se zgodi med izvajanjem gradbenih del, na primer med gradnjo avtoceste, nove železnice ali hiše, ko je treba zagotoviti, da se med izvajanjem del ne uničijo pomembne informacije. V mnogih državah je rezultat neobjavljeno poročilo o delu na terenu, ki se pogosto hrani v lokalnem uradu in ga je težko najti.
Če povzamemo: tako načrtovana izkopavanja, ki so usmerjena na določeno raziskovalno vprašanje kot zaščitna izkopavanja prinašajo ogromno dokumentacije. Ti dokumenti se vključijo v končno poročilo o izkopavanju, ki ima določen namen in ne upošteva arheoloških informacij, na katere dela ne vplivajo neposredno. Vendar ta dokumentacija vseeno vsebuje informacije o vsem, kar se odkrije med raziskavo, ki jih lahko pozneje drugi raziskovalci koristno uporabijo za drug namen – če so na voljo.
Danes je večina arheoloških podatkov v digitalni obliki in ti podatki so v vse večji meri dostopni tudi prek spleta, zato drugi raziskovalci lažje pridobijo pomembne informacije, ki izhajajo iz dela njihovih stanovskih kolegov, vključno s podatki, ki jih ni bilo mogoče vključiti v končno sestavljeno poročilo. Ta pomembna neobjavljena poročila, ki so znana kot »siva literatura«, so v mnogih evropskih državah vse bolj na voljo prek spleta. Ponekod za to skrbijo državni uradi, najti pa jih je mogoče tudi v tematskih arhivih in repozitorijih, zlasti ADS (Archaeology Data Service na Univerzi York) v Združenem kraljestvu, ter v drugih po Evropi in drugod, na primer v okviru pobude Digital Antiquity v ZDA. Ti repozitoriji razširjajo nova poročila, obenem pa si prizadevajo preprečiti, da bi bila siva arheološka literatura uničena ali pozabljena v papirnatih mapah, na disketah, zgoščenkah ali trdih diskih na policah pisarn.
Leta 2012 je bilo po Evropi razkropljenih več različnih repozitorijev arheološke dokumentacije v digitalni obliki, med katerimi so bili nekateri na voljo prek spleta. Toda raziskovalec, ki je želel najti določeno informacijo, tega ni mogel narediti z eno samo poizvedbo: iskanje je moral ponoviti v vsakem repozitoriju z različnimi sistemi in organizacijo podatkov, poleg tega pa še v različnih jezikih. Odprti format dokumentov na spletu pa sam po sebi ni zagotovilo, da je dokument mogoče najti: uporabljati je treba učinkovit sistem iskanja. Google pri tem ni v pomoč, saj ponudi vrsto povezav do različnih tematik, ki so jim skupne samo besede. Na primer, iskanje besede »sekira« da skoraj 300 milijonov zadetkov – kar arheologu ne pomaga – od izdelkov za britje in kozmetike do sodobnih železnih orodij, iger in celo programske opreme. Zelo težko je najti podatke o predmetih, zanimivih z arheološkega vidika, ki so jih ljudje tisočletja izdelovali za sečnjo, kot orožje ali obredni simbol.
Izzivi ARIADNE so bili: ugotovitev, da je veliko koristnih informacij še vedno shranjenih in neuporabljenih v arheološki dokumentaciji; razpoložljivost tehnologije, ki bi omogočila večjo dostopnost teh informacij, in pripravljenost lastnikov teh podatkov, da jih dajo na voljo vsem. Hkrati je bilo informacij preveč, tako da je bilo skoraj nemogoče najti prave. To je izpostavilo tako težave kot potencial. Partnerji ARIADNE so predlagali rešitev za to težavo in izhod iz te težavne situacije z uporabo Ariadnine niti.
Oglejte si, kdo so partnerji ARIADNEplus, katere rešitve predlagajo in zakaj je to pomembno za državljane.
Partnerstvo ARIADNEplus
V projektu ARIADNEplus sodeluje 41 partnerjev iz 23 evropskih držav ter 4 iz držav zunaj Evrope.
ARIADNEplus se financira z namenom podpore raziskovalcev, vendar menimo, da bo projekt pomemben in koristen tudi za agencije in upravljavce ter vse državljane.
Oglejte si, kateri partnerji so iz vaše države.
Rešitev ARIADNEplus
Najprej ARIADNE in zatem ARIADNEplus sta oblikovala učinkovito rešitev za potrebe arheologov. V okviru projekta je nastal portal (www.ariadne-infrastructure.eu) s katalogom arheoloških podatkovnih nizov, ki so na voljo prek spleta. V katalogu je mogoče iskanje po ključnih besedah/časovnih obdobjih in/ali temi, ki vas zanima. Dejanski podatki so shranjeni pri lastniku podatkov v sodelujoči ustanovi. Med iskanjem v vseh podatkovnih nizih, ki jih je mogoče najti prek portala ARIADNE, ima uporabnik dostop do dejanskih podatkov prek povezave v katalogu, ki napoti na lokalno ustanovo. Katalog torej deluje podobno kot Google, le da vsebuje samo navedbe arheoloških podatkov, ki jih uporabniki najdejo na podlagi konceptov, ki so jih razvili arheologi. Pomemben je tudi večjezikovni pristop: ARIADNEplus uporablja večjezične besednjake za iskanje izrazov v mnogih jezikih in iskanje dokumentov, napisanih v različnih jezikih.
Na istem portalu so na voljo tudi orodja za nadaljnjo obdelavo podatkov: za prikaz slik in 3D modelov, na primer za izdelavo diaprojekcije; za analizo besedil za samodejno izdelavo kazala vsebine; za izdelavo opomb, tj. dodajanje osebnih opomb o predhodnem delu; za prikaz tematskih zemljevidov (na primer vsa najdišča iz bronaste dobe v regiji) in drugo.
To bo raziskovalcem omogočilo, da najdejo informacije, ki jih iščejo, in da jih tudi dopolnijo, združijo različne vire glede na namen raziskave in tako pridobijo nove rezultate raziskave.
Zakaj je projekt ARIADNEplus pomemben za državljane?
Državljanom dejavnost ARIADNEplus prinaša pomembne posredne prednosti: učinkovitejše arheološke raziskave in ponovno uporabo rezultatov preteklega raziskovalnega dela v novih raziskavah. Poleg tega preprečuje podvajanje dela in prinaša prihranke. ARIADNEplus spodbuja vnovično uporabo podatkov: večina izvedenih raziskav se je financirala iz javnih sredstev, zato so lastniki rezultatov davkoplačevalci, ki so zanje plačali, in jih je treba deliti z drugimi raziskovalci.
Čeprav je bilo za vzpostavitev projekta ARIADNEplus potrebnih veliko sredstev (ki jih je zagotovila EU, zavedajoč se njegovega pomena), bo njegovo vzdrževanje v prihodnosti razmeroma poceni, stroški pa se bodo porazdelili med vse sodelujoče.
Projekt ARIADNEplus pa ni uporaben samo za raziskave, temveč ima lahko pomembno vlogo tudi pri upravljanju in ohranjanju arheološke dediščine, saj podpira ustanove, ki so zanjo odgovorne. Kulturna dediščina je ključen dejavnik identitete in tudi gospodarski vir, saj je pomembna za kulturni turizem, ki predstavlja 40 % vsega turizma.
Sistem ARIADNEplus lahko uporabljajo vsi, ki jih zanimata zgodovina in arheologija: čeprav je namenjen za strokovno rabo, je dostopen vsakomur, uporabniku prijazen vmesnik pa zagotavlja preprosto uporabo, na primer za poizvedbo o tem, kaj se je v preteklosti zgodilo v vaši lokalni skupnosti.